Pondelkovanje #81 - o gromih
21. april 2008Enkrat smo že nekaj blodili o Jamesu Joyceu in o tem, kako je Finneganovo bdenje za jezik dvajsetega stoletja to, kar je Book of Kells za podobe 0smega.
Danes bomo kratki - in nekako McLuhanski, čeprav tega ne maramo 
…
**********
Finneganovo bdenje naj bi bil orjaški kriptogram, v katerem je skrita ciklična in okrog sebe prepletena preteklost, sedanjost in prihodnost človeštva. Z očitno aluzijo na monolit iz Odiseje 2001 (oziroma iz Stražarja) - morda pa je kvantno tuneliranje še boljša prispodoba - lahko v Finneganu vidimo, kako počasi napredujočo črto zgodovine sekajo skoki, ko se v kratkem času zgodi mnogo. Ti skoki so - po medijski tečnobi - gromi.
***********
V Bdenju se vsake toliko pojavi beseda iz 100 črk. To so ti gromi. McLuhan, ki je te besede tako poimenoval, je - začuda - povedal nekaj lepega v zvezi s tem.
“Ko predzgodovinski človek sliši grom, avtomatično pomisli - ‘kaj je zdaj rekel?‘. Tako kot mi na kihanje avtomatično odgovorimo z ‘na zdravje!‘ …”
**********
Deset gromov, pravijo, da je.
1. bababadalgharaghtakamminarronnkonnbronntonnerronntuonnthunntrovarrhounawnskawntoohoohoordenenthurnuk
Iz paleolitika v neolitik; razvoj govora; udomačitev živali; razkol med zahodom in vzhodom.
2. Perkodhuskurunbarggruauyagokgorlayorgromgremmitghundhurthrumathunaradidillifaititillibumullunukkunun
Oblačilo kot orožje; zakrivanje telesa; prva socialna agresija.
3. klikkaklakkaklaskaklopatzklatschabattacreppycrottygraddaghsemmihsammihnouithappluddyappladdypkonpkot
Specializacija; kolo in transport; mesta in civilno življenje.
4. Bladyughfoulmoecklenburgwhurawhorascortastrumpapornanennykocksapastippatappatupperstrippuckputtanach
Trgi in vrtovi; spreminjanje vzorcev narave.
5. Thingcrooklyexineverypasturesixdixlikencehimaroundhersthemaggerbykinkinkankanwithdownmindlookingated
Tisk; spreminjanje vzorcev in pojavnosti; pridigarstvo.
6. Lukkedoerendunandurraskewdylooshoofermoyportertooryzooysphalnabortansporthaokansakroidverjkapakkapuk
Industrijska revolucija; dokončen razvoj tiska; ekstremni individualizem.
7. Bothallchoractorschumminaroundgansumuminarumdrumstrumtruminahumptadumpwaultopoofoolooderamaunsturnup
Vrnitev k plemenskosti; konec zasebnosti; zbor (v grškem antičnem smislu).
8. Pappappapparrassannuaragheallachnatullaghmonganmacmacmacwhackfalltherdebblenonthedubblandaddydoodled
Film; pop, kič; poroka zvoka in slike.
9. husstenhasstencaffincoffintussemtossemdamandamnacosaghcusaghhobixhatouxpeswchbechoscashlcarcarcaract
Avtomobil in letalo; centralizacija in decentralizacija hkrati; kriza mesta; hitrost in smrt.
10. Ullhodturdenweirmudgaardgringnirurdrmolnirfenrirlukkilokkibaugimandodrrerinsurtkrinmgernrackinarockar
Televizija. Igračkanje v plemenskem peskovniku. Zadnji grom je turbulenten, blaten val; somrak nevizualnega, taktilnega človeka. E, mimo grede - ta “beseda” ima 101 črko.
************
No, kaj vse neki vidijo … ampak besede - gromi? - so pa kul … sploh, če jih probate razgradit na sestavne dele …
mejte se!
21. april 2008 ob 15:29
Ali avtor tega bloga verjame v naključja?
Jaz pravgotovo ne. Včeraj sem prvič slišala za gospoda McLuhana. Na en moj post o tišini kot splošnem pojavu je eden izmed komentatorjev linkal kolumno Petra Kolška, ki govori o tišini in ignoranci pri sporočanju, v njej pa je kot teoretik moderne komunikacije omenjen prav gospod McLuhan, ki v šestdesetih letih govoril o globalni vasi, natančneje, War and Peace in the Global Village (1968), ki, glej ga zlomka, baje črpa navdih prav v Joycevem bdenju. In danes tole. Malo me je strah, ni majhen samo svet poznanstev, kjer si stiskamo roke, majhen in poln nerazumljenih kanalov je tudi svet, po katerem potujejo naše misli.
Sicer gromov niti približno nimam ne veselja ne talenta razvozlavat, se mi pa po logiki zdi, da bi v desetem lahko bil prostor za računalnik. Razen če obstaja tudi enajsti grom in tako naprej, kajti naslednje tuneliranje bo najbrž povezano s kvantnimi računalniki. Vsaj želim si, da bi bilo in da nas pred doživetjem ultrahitrih algoritmov ne bo posekala kaka mutacija h5n1.
24. april 2008 ob 15:27
no, avtor tega bloga včasih, čisto po naključju verjame v naključja …
McLuhan je pa tlele omenjen bolj kot smešn možic, ki vidi stvari tam, kjer jih ni (in, seveda, kot pravi družboslovni teoretik, ne vidi stvari tam, kjer so)…
tudi za Joycea velja - napovedovati je težko, še posebej prihodnost …
…
p.s.
naslednji zapis bo o ptičih … ti pa o h5n1 … naključje?
25. april 2008 ob 17:28
smešn možic, ki vidi stvari tam, kjer jih ni (in, seveda, kot pravi družboslovni teoretik, ne vidi stvari tam, kjer so)… hihihi… družboslovni teoretik…
To me spominja na Foucaltovo nihalo, na tisti del, kjer premerijo kiosk, katerega razmerja so ravno tako v prid teoriji zarote kot keopsova piramida ali katera druga pompozna zgradba…
Seveda je neumno iskati primitivne povezave po sili. Je pa fascinatno dejstvo, kako blizu so si v resnici stvari in kako nam stik z nekaterimi začrta nove osi pozornosti. Kolaps interference vsega možnega v eno konkretno, realno stanje. Vedno znova tako zanimivo, da se k sreči pozabljamo spraševat, kaj bi bilo, če bi šel delec skozi drugo režo.
Ibisa asociirat s h5n1 bi bila pa čista profanizacija.
25. april 2008 ob 23:04
ja, če gremo tako daleč, je v vesolju samo en elektron in samo trije kvarki, ki šibajo gor in dol in naprej in nazaj in levo in desno in v prihodnost in v preteklost ter tako tkejo to penasto strukturo vsemirja, ki jo lahko spoznavamo.
no, tudi virusi so predvsem lepi …