petkovanja in pondelkovanja

Ojla!

Danes ne bo nič posebnega, pa še zelo na hitro, pa še pod pritiskom. Brez zamere …

Najprej pa ena načelna izjava, disklejmer takorekoč:

**********

Tolkien je toliko časa bil prezrt po pravici. Žal so njegove plehke, dolgočasne in predvsem dolgovezne zgodbice, znešene skupaj z vseh vetrov brez kakršnegakoli občutka, prepričale neke vplivne direktorje marketinga (kakšno naključje, res), da bi se jih dalo še enkrat prodati - pa so ga postavili v središče “popularne kulture”. Na žalost. Priložnost izkoristim za opozorilo, da nakup knjig imenovanega avtorja uničuje gozdove, saj razen orjaške potrate papirja druge “koristi” od njih ni videti. Lahko pa storite nekaj dobrega in Tolkienove knjige - če jih po nekem nesrečnem naključju imate - odnesete v najbližji zaboljnik za zbiranje odpadnega papirja in tako vsaj malo omilite škodo. Hvala.

Izjava pa gre takole: Naslov tega petkovanja nima nikakršne zveze s Tolkienovimi nebulozami sploh.

**********

No, po tem izbruhu bomo pa govorili (in predvsem gledali) tole:

Tole, kar zgleda kot črtna koda, je zgolj majhen del nečesa mnogo večjega. Že tale izrez meri nekje 1500 x 1500 kilometrov …

No, takole. Pred davnimi davnimi časi je naš svet pretresla katastrofa. Odprlo se je nebo in žareče skale so padale tako na gosto, da so morja izhlapela, da so se gore zrušile in da so se ravnine nagubale.

Ta žareči dež skal je skoraj uničil svet. A se je na dolgi rok pokazalo, da je prinesel tudi marsikaj dobrega. Od vode do mineralov in morda - morda - celo življenje. Naredil pa je še nekaj … lepega.

Govorimo o late heavy bombardment, obdobju v zgodovini sončnega sistema, ko je šlo vse narobe in so vsepovsod švigali kamni in se veselo butali med sabo in v planete. Ko pogledate našo Luno in njene kraterje, vidite brazgotine tega medplanetarnega norenja.

No, vse skupaj pa se je začelo s plesom …

Jupiter se je pomaknil malce bliže Soncu … Saturn je šel malo bolj ven. Zunaj sta iz protourana in praneptuna začela rasti čudni Uran in krasni Neptun.

Tale ples je popolnoma zmešal asteroide, ki so začeli letat vsepovsod in se seveda zaletavali v vse, kar jim je prišlo na pot.

Tale slika kaže orjaški krater, posledico takega trka, ki je bil le malce prešibak, da bi se vse skupaj raztreščilo:

No, pred 4 milijardami let pa je ena taka skala treščila v drugo tako močno, da se je vse skupaj razsulo. Na drobne drobne koščke. Ki so se potem uredili v nekaj najlepšega, kar je v našem sončnem sistemu. V tole:

Milijoni in milijoni koščkov skal, ledu in prahu; urejeni v eno najosupljivejših struktur - 300.000 kilometrov široke in le nekaj deset metrov debele obroče, ki obkrožajo najlepši planet našega sistema: Saturn.

Takole se ta planet vidi z drobčkanim teleskopčkom z Zemlje:

Zdej bomo pa mal bandwidth kradl … usedte se lepo, naslonte nazaj in uživejte

Lunca Dafnis, ki dela zmedo znotraj obročev:

Takoimenovani pastirski lunici, Prometej in Pandora, ki držita obroč F med njima ozek (Pandora znotraj obroča, Prometej na zunanji strani):

Še filmček:

In še Gospodar prstanov v vsem svojem veličastju; od zadaj, Sonce je skrito za njim in vse se blešči …

**********

To j to. Zdele bo počas Saturn tud za pogledat. Dejte si ubost en mini teleskop (50 EUR) in ga usmerite vanj. Najosupljivejši pogled v bližnjem vesolju.

Pa veseu vikent - in veselo pomlad!

**********

dodatek: na zadnji fotki so ostre oči opazile eno pikico. Tukajle je izrez in povečava:

Ta pikica smo mi. Zemlja.

Objavljeno v Petek, 21. marec 2008 ob 09:00 in zapisano pod petkovanja.