petkovanja in pondelkovanja

Oni večer smo sedeli ob Hublju.

Pekli smo ribe in jih splakovali s pivom, ki smo ga hladili v Hublju in eksperimentalno dokazovali, da je ta reka res Frigida …

Do vipavske doline smo se peljali po stari jamborni poti, od Emone prek Nauportusa, mimo claustre alpinum julianum, skozi Ad pirum in nazadnje do Castrum ad fluvium frigidum; Ajdovščine.

Jamborna pot je hecna - od Vrhnike prek Logatca gre naravnost navzgor do Hrušice in se potem spet naravnost navzdol spusti v vipavsko dolino. Tako ravna je, ker so po njej vozili debla posavskih hrastov, namenjena v oglejsko ladjedelnico, kjer so iz njih naredili jamborje galej in trirem. Tako dolga in ravna debla ni bilo moč prevažati prek Kačjih rid - pa so rimljani po svoji navadi naredili ravno cesto s hudimi vzponi in padci.

No - kakorkoli že, debata je tekla najprej o sistemu rimskih utrdb nad Logatcem. Zidovi so še danes vidni, največji utrdbi pa so rekli Ad pirum, kar pomeni toliko kot Pri hruški.

Kar je hecno, je prav ime - okoli leta 100 se je temu reklo Ad pirum, se pravi, Pri hruški. Danes se zaselku in celi planoti reče - Hrušica. Dva tisoč let, uničenje imperija, huni, langobardi, slovani; vse živo - a hruška se ni dala

Tam, kjer smo sedeli, se je proti koncu imperija dogajala ena največjih in najpomembnejših bitk - bitka pri fluvii frigidi, kjer je krščanski cesar Teodozij premagal stari rimski veri naklonjenega uzurpatorja Evgenija. In to s pomočjo burje, ki je vrgla Teodozijeve čete v Evgenijeve in pihala tako močno, da je puščice obračalo v zraku in jih nosilo nazaj v Evgenijeve lokostrelce.

***********

Ampak - rečeno je bilo, da bo govora o najdaljšem letu. Zato moramo iti še malo nazaj, v zlato dobo Rima, v čas Kleopatre in Julija Cezarja. Oziroma - še malo nazaj.

Rim sta ustanovila Romul in Rem, kot je znano. Leta 748 pred našim štetjem.

Romul je takrat določil rimski koledar. Žal je bil bolj spreten z mečem kot z dnevi ali besedami, pa je naredil koledar z desetimi meseci s po izmenjaje 30 ali 31 dni. Kar je bilo seveda precej premalo; rimsko leto je imelo 304 dneve, 61 dni pa je nekako viselo v zraku in delalo zmedo pozimi.

Romul je poimenoval teh deset mesecev. Začel je dobro - prvega je poimenoval po bogu vojne Marsu - marec. Drugi je postal april, tretji maj, četrtemu je dal ime po Junoni junij.

Potem pa je ubogemu Romulu zmanjkalo in je samo še štel. Peti mesec je bil kvintilij, šesti sekstilij, potem september, oktober, november in december.

(To pojasni, zakaj našemu dvanajstemu mesecu rečemo deseti …)

No, tak koledar je delal predvsem zmedo. Pa je zato kralj Numa Pompilij dodal letu še dva meseca; na konec leta jih je vtaknil in jima rekel januar in februar.

Tako so rimljani imeli leto z 12 meseci in 364 dnevi.

Ampak - leto, se pravi čas, ki preteče med dvema spomladanskima enakonočjema, je malce daljši. Pa se tako zgodi, da po nekaj letih enakonočje več ne pade na isti dan. Mi to rešujemo s prestopnimi leti, ki jim dodamo en dan - rimljani so pa vsake toliko za februar dali še en cel takoimenovani interkalarni mesec, mercedonij.

Kdaj vtakniti ta ekstra mesec v koledar je bila naloga glavnega mostograditelja, pontifexa maximusa.

(Rimski koledar. Peti mesec je označen kot QVI, šesti kot SEX, za decembrom je še INTER za dodatni mesec.)

**********

No, do konca republike in državljanske vojne med Julijem, Pompejem in Krasom je iz tega koledarja nastala ena huda zmeda. Pontifexi so mesec vtikali kar tako na pamet in največkrat zato, ker so jim plačali tisti, ki jim je dodatni mesec ustrezal. Posledično so enakonočja padala na vse živo, samo na 21. marca ne. Kdaj se leto začne in kdaj konča ni več vedel nihče.

No, ko se je Julij, zdaj že imenovan Cezar, potešil pri Kleopatri, je usekal po mizi in rekel, da je zmede dovolj. Reforma koledarja nujno!

Teklo je leto 709 ab urbe condita, se pravi, od ustanovitve Rima.

Julij Cezar je določil, da bo prihodnje leto imelo mercedonij, se pravi, dodatni mesec. Ampak to še ni bilo vse - hotel je doseči, da se bo leto 710 a.u.c. začelo s prvim januarjem in hkrati, da bo spomladansko enakonočje padlo spet na 21. marca.

Zato so tistega leta zmešnjav dodali še dva izjemna meseca med november in december - Cicero jima pravi Intercalaris Prior in Intercalaris Posterior.

Leto 709 a.u.c ali po naše 46 pr.n.š. je bilo dolgo 445 dni. Najdaljše leto v zgodovini.

***********

Senat je bil navdušen nad reformo in je na mestu preimenoval peti mesec, kvintilij, Juliju Cezarju na čast v julij.

Potem so Julija na marčeve ide zaklali, pa je bil Avgust - ki pa je, mulc nečimrn, tudi sam hotel svoj mesec. Senat je določil, da naj se sekstiliju reče avgust. A sekstilij je takrat imel 30 dni, kvintilij oziroma julij pa 31. Seveda ne gre, da bi bil avgust kraši od julija!

Takole naj bi šel najboljši dialog v zgodovini koledarja: “Ja, pri Marsu - kje pa naj vzamemo dan, vaše veličanstvo?“

“Vzemite ga februarju!“

*************

Tudi drugi cesarji so se vtikali v mesece - in bolj kot so bili fukjeni, več bizarnih imen so se izmislili.

Kaligula je september preimenoval v germanika. Neron je aprilu rekel neronij, maju klavdij in juniju germanik. Domicijan je junij spremenil v germanik in oktober v domicij. Septembru so rekli tudi antonin ter tacitij, novembru pa favstinij in romanij. Najdlje je šel cesar Komod, ki je preimenoval vse mesece (in to po svojih imenih): amazonij, inviktij, felicij, pij, lucij, elij, avrelij, komod, avgust, herkulij, romaniij in eksuperatorij …

**********

Takole. Leto 446 pr. n. š. je bilo najdaljše leto.

Ampak tudi ta julijanska reforma koledarja ni bila najbolj natančna. Tako so sredi 16. stoletja še enkrat reformirali koledar - zaradi papeža Gregorja mu rečemo gregorijanski koledar. Ker je bilo julijansko leto malo predolgo, so pri tej reformi naredili nekaj drugega - leto so skrajšali.

Tako je leto 1582 krajše od drugih za 10 dni. Obstaja čudovita zgodba o ukradenem času, o dnevih med 5. oktobrom in 14. oktobrom 1582, ki jih sploh ni.

A to je zgodba za drugič …

Objavljeno v Petek, 15. februar 2008 ob 15:26 in zapisano pod petkovanja.