Petkovanje #94 - o govoru, ki ni bil nikoli prebran
18. januar 2008Ojla!
Smo 22. julija 1969. Pred 24 urami je cel svet zadrževal dih, ko sta se na lunino površino spustila prva človeka, Neil Armstrong in Buzz Aldrin. Včeraj so v kontrolnem središču slavili, danes pa …
Danes pa je vse narobe. Pred nekaj minutami se je odvil tale pogovor:
110:12:21 McCandless: Neil, this is Houston. Radio check. Over.
110:12:27 Armstrong: Roger, Houston. Loud and clear.
110:12:29 McCandless: Roger. Out.
110:12:30 Aldrin: Loud and clear, Houston.
110:12:32 McCandless: Roger, Buzz. (Long Pause)
110:13:45 Amstrong (to Aldrin): What’s that?
110:13:46 Aldrin: Oh, my … Houston, we have a leak from (garbled) what appears to be AE connect pipe (Long Pause)
110:14:01 McCandless: Roger. Standby, please. (Long Pause)
************
Armstrong je čisto slučajno pogledal pod lunarni modul in opazil, da nekaj kaplja. Kapljalo je iz cevi, ki povezuje rezervoar kisika z motorjem (ascent engine, AE), ki bi moral modul odnesti nazaj domov.
Zdaj je že nehalo kapljati. Rezervoar je prazen. In lunarni modul je toliko kot pribit na luno. Za vrnitev astronavtov ni več nobene možnosti.
************
Enkrat takrat v pisarno H. R. Haldemana, šefa osebja predsednika Nixona, uleti Bill Safire z dvema potipkanima stranema in mu jih vrže na mizo. Haldeman preleti, pokima in gre do predsednika.
V Ovalni sobi so že kamere, vse je pripravljeno za predsednikov nastop na vseh mrežah. Predsednik ima žalostno novico z Ameriko in svet.
Nixon pogleda sporočilo, ki mu ga je prinesel Haldeman in mu pokaže, da se strinja. Nekaj minut zatem stečejo kamere in predsednik začne:
“Moji dragi Američani in vsi ljudje tega sveta!
Usoda je hotela, da bosta moža, ki sta šla raziskovat Luno v imenu miru, na Luni tudi počivala v miru.
Ta dva pogumna moža, Neil Armstrong in Edwin Aldrin, zdaj vesta, da ni nobenega upanja za njuno rešitev. Vendar pa vesta, da njina žrtev predstavlja upanje za vse človeštvo.
Moža dajeta svoje življenje za najbolj plemenit cilj človeštva: iskanje resnice in razumevanja.
Objokovali ju bodo njune družine in prijatelji; objokoval ju bo njun narod; objokovali ju bodo vsi ljudje tega sveta; objokovala ju bo Mati Zemlja, ki si je drznila poslati dva svojih sinov v neznano.
V njunem odkrivanju sta dosegla, da so vsi ljudje sveta čutili kot eden; s svojo žrtvijo sta še tesneje povezala bratovščino človeštva.
Pred davnimi časi so ljudje gledali v zvezde in uzrli svoje junake v ozvezdjih. Danes ne počnemo nič drugače, le da so naši junaki zdaj epski možje iz mesa in krvi.
Drugi ljudje bodo sledili in zagotovo našli pot domov. Človekovo iskanje se ne bo ustavilo. Toda ta moža sta bila prva in bosta za vedno ostala v naših srcih.
In vsak človek, ki se bo v prihajajočih nočeh ozrl v Luno, bo vedel, da obstaja kotiček na drugem svetu, ki bo za vedno ostal človeški.”
Kamere ugasnejo.
Nixon še enkrat po telefonu govori z astronavtoma, najprej z Aldrinom, potem še z Armstrongom, poveljnikom. Nato ugasnejo vse komunikacije z Luno. Zraka imata še za nekaj ur.
Duhovnik v Beli hiši opravi obred pokopa na morju in izroči duše astronavtov “najgloblji od globin“.
Na Floridi pa že pripravljajo Apollo 12 za nov polet …
************
Okej, tole se seveda ni zgodilo. Lunarnemu modulu ni nič puščalo in vsi astronavti so se vrnili. Vsi smo videli tole:
Ampak govor, ki naj bi ga prebral Nixon, če bi šlo kaj narobe, pa obstaja in bi bil točno tak. Napisal ga je eden bolj izkušenih piscev govorov tiste administracije, Bill Safire.
Evo originala:


Dober govor. Napisan 18. julija 1969, dva dni po izstrelitvi Apolla 11, enkrat takrat, ko je tipe v njem zgrabila gravitacija Lune.
************
pa veseu vikend vsem!






18. januar 2008 ob 15:36
To je pravi NNNP!
Kaj pa govor v primeru, da bi mali zeleni ugrabili raketo in astronavta ter zahtevali naprimer 1.000 ton polente?
Lep vikent tudi tebi.
18. januar 2008 ob 15:49
polentojedožerka!!!
!!!!
“Šef, ne bom ti povedal, da je na koncu past!”
“Prav, Poldi, pa ni treba.”
18. januar 2008 ob 16:31
Poldi je bil car, ja. Bolj kot Hrabri Mišek.
Kako se je polentojedožerki reklo v originalu?
Kdaj je ta govor prišel v javnost? Nekaj se megleno spomnim, da je bilo pred kar nekaj časa v neki oddaji govora o tem, da naj bi po določenem časovnem obdobju nekateri dokumenti izgubili oznako tajnosti ter postali dostopni javnosti. Bo to zdaj kmalu?
19. januar 2008 ob 12:52
madona da ne najdem polentojedožerke …
govor mam pa jest že neki cajta. nevem gdaj je pršu u javnost - pomoje niti niko classified ni biu …
19. januar 2008 ob 15:35
Aha!
Polentojedožerka je bitje, ki je pomalicala (instant) polento, ki naj bi po zlobnem načrtu pokrila ves svet. Hrabri mišek jo je šel iskat na nek oddaljen planet in z njo rešil Zemljo.
v originalu je PJŽ “custard mite” (ker je v originalu polenta “custard”). en tak ptič. (najdu tole slabo slikco: http://www.freeweb.hu/szaymon/html/ikon/pics/tn_4387.png )
19. januar 2008 ob 21:57
Custard je v bistvu osnovna krema iz mleka, smetane in jajc. Najbolj splošna je vanilijeva.
20. januar 2008 ob 12:32
bojc - res je. so mal svobodno prevajal - in prevedl bol zabavn in dobr, kokr je u originalu
20. januar 2008 ob 14:14
ponpet, uporabljas mail, s katerim si registriran? ce ne, mi posljes mail na mrmojo(at)email(dot)net, pls?
20. januar 2008 ob 15:24
uporablam, pomoje. sm poslou
21. januar 2008 ob 12:15
evo ti celo mal vecjo polentojedozerko (da naw sam glava) - sam tolk za boljsko predstavo
21. januar 2008 ob 12:16
drek se enkrat
http://img85.imageshack.us/img85/7373/mitehw1.jpg
21. januar 2008 ob 12:41
kul …
21. januar 2008 ob 18:14
jebeni prevajalci