Petkovanje #92b - o manjkajočem
4.01.2008 ob 16:16
Ojla!
Ker je spet napočil petek, vam najprej dam eno zelo težko uganko:
*** ***** ***** ž******,
******* **********,
***n*** ***********,
******* ** *******!
V* *********! *****
* ******** ******h *****:
** ***** ** ********
**m **** ****** ****,
** ** ***á ******
****** *** *** *b*****,
******* * ***** ****,
******* č*** ** *****,
*** ******* *r**.
****i** ***********!
*** ***** ***** ****g**!
Tole je prva kitica ene pesmi. Nekaj črk - natančno štiri odstotke, če smem pripomnit - je na svojem mestu vidnih, ostale so z zvezdicami zakrite.
Katero pesem vam torej skrivam?
******
Nadalje - predstavljajte si da greste na otroško igrišče in vidite dva mulca na vrtiljaku, ki se takole veselo vrtita:
Zdaj pa hec - recimo, da stopite bliže in ugotovite, da je vrtiljak namesto iz kovine iz - slame.
Nemogoče, kajne. Slama nima dovolj moči, da bi se uprla centripetalni sili - slama bi se strgala in otroka bi odletela po tangenti proč. A tamala dva se veselo vrtita. Vprašate se - kaj zaboga ju drži v tem vrtenju? Česa ne vidim …?
*******
Analogije so bergla pomanjkljivega znanja. Zato kar takoj odletimo v - vesolje 
.
Naš sončni sistem je lepa igra klasične fizike. Planeti lepo krožijo (elipsijo?) okoli Sonca, vsi lepo po vrsti od Merkurja do Plutona in še naprej do kometov v zmrznjenem prostranstvu, na pol poti do zvezd.
Že Keplerju je bilo jasno, da dlje ko je planet, počasneje kroži (se pravi, ima nižjo orbitalno hitrost. Zdajle vam vsemu navkljub stavim en graf (pa še v angleščini, pa še s copyrightom), ki kaže, kako hitrost kroženja planetov upada z oddaljenostjo od Sonca:
Tale graf - rotacijska krivulja - je naša vsem tako ljuba gravitacija na delu. Jasno, elegantno … celo lepo. Ampak …
**********
Ampak …
Tole je pa galaksija, ane 
Že po obliki je jasno, da se celo zvezdno osvetje vrti. In zdaj - po isti keplerjevi logiki - zvezde blizu središča krožijo hitreje, v zunanjih rokavih galaksije pa počasneje.
To je bilo ljudem tako jasno, da teh hitrosti sploh niso šli merit. Dokler ni ena tečna baba, ki očitno ni mela kej bol pametnga za počet, šla in izmerila orbitalne hitrosti zvezd v eni galaksiji.
In kjer baba jezik brusi, ima hudič mlade.
Namesto lepe krivulje, podobne tisti zgoraj, je bilo na grafu oddaljenost zvezde od središča galaksije / hitrost zvezde … no ja, vse narobe. Hitrost zvezd proti zunanjim delom galaksije sploh ni upadala.
Še z enim grafom vas zamorim … in tgvegam, da po Hawkingovem zakonu še enkrat prepolovim število bralcev
Namesto, da bi hitrost v odvisnosti od oddaljenosti od središča galaksije risala lepo keplerjevo krivuljo A, je risala grdo in popolnoma nepričakovano krivuljo B.
Vera Rubin - prej omenjena tečna baba - je vedele, da se to da razložit na en sam način: tam zunaj je nekaj, česar ne vidimo.
Kot pri analogiji z vrtiljakom iz slame - galaksija se vrti absolutno prehitro, da bi lahko ostala skupaj. Če mislimo, da je vsa materija galaksije zbrana v zvezdah in plinu. Rezultati meritev pa so kazali, da je v galaksijah očitno dosti neke materije, ki je ne vidimo.
Evo. To je temna snov.
Z natančnejšimi meritvami so odkrili, da je te temne snovi veliko. Pravzaprav - ogromno. Petindvajsetkrat več kot vidne snovi. Kar pomeni, da - kot v skrivnostni pesmi na začetku - vidimo le 4% vesolja!
**********
Še mal slikc:
Tole je ena galaksija s prozaičnim imenom NGC 4254. A opazite, kako je en njen spiralni krak deformiran, kot bi ga nekaj proč vleklo? No, to so opazili tudi astronomi - in začeli iskati krivca za to vlečenje. Nekaj masivnega. A tam, kamor so gledali, ni bilo ničesar. Tako so vsaj mislili …
Vidite? Na tejle sliki je galaksija, ki vpliva na tisto prej. Verjamem, da vas oči bolijo od buljenja v ekran, pa dam še eno sliko istega območja neba. Za boljšo vidnost je galaksija označena z ovalom:
Vidite? Seveda ne. To je galaksija z lepim imenom Virgo HI21. Galaksija, ki je popolnoma brezzvezdna … Eliptičen klump temne snovi.
**********
Mnja … kaj zavraga je ta temna snov, se seveda ni sanjalo nikomur. Kar je odlično gojišče za hud kreg med mačoti in wimpi …
Mačoti - se pravi, MACHOS, massive compact halo objects, so v bistvu kamenje in led, prah, planeti, ugasle zvezde, rjave pritlikavke, nevtronske zvezde in črne lukne. Snov, kot jo poznamo, sam da ne sveti - pa je zato ne vidimo.
Wimpi - natančneje WIMPS, weakly interacting massive particles, pa so bolj eksotični. Raznorazni nevtrini, W in Z bozoni, pa aksioni, divji supersimetrični partnerji, lahki supersimetrični delci, nevtralini in nasploh vse iz zmedene menažerije fizike visokih energij. Večina le-teh so čista špekulacija, nikoli opaženi teoretski kosntrukti.
**********
Možnost, da naše simpatično vesolje v 96% sestavljajo neki ostanki in odpadki, je bolj bedna, kar se našega ega tiče. A druga možnost - da je 96% vesolja nekaj čisto nejasnega in napol izmišljenega - je pa skorajda še slabša.
Pa so šli znanstveniki pogledat, kako se je vesolje začelo. Morda tam zvemo, iz katere snovi so sanje - a smo mačoti al wimpi.
Tole je najdražji in najobčutljivejši termometer, kar smo jih naredili:
WMAP. Wilkinsonova sonda za merjenje anizotropije sevanja iz ozadja (lep izraz, kajne).
**********
Se nadaljuje tukaj …
4.01.2008 ob 16:17
Sedna je v prejšnji post napisala:
“Juhu! To je vendar jasno kot zvezdno nebo, kera pesem je…Pesem o zvezdicah.
Od kje je pa grafika, prov luštna, neki o stiku med nebom in zemljo. Bi loh prevod prosila?”
In jaz sem ji odgovoril:
”
ubistvu ni pesem o zvezdah … še probat …
Grafika je navidez srednjeveška, je pa - kokr vemo - iz 1888. Najprej se je pojavila v knjigi L’atmosphère: météorologie populaire od Flammariona.
približni (zlo dobesedni) prevod: “srednjeveški misijonar pravi, da je našel točko, kjer se nebo in Zemlja dotikata”.
4.01.2008 ob 16:43
Jaz pa veeeem, kaj si pred kratkim gledal … In tista tečna Vera mi je bila prav simpatična.
Pesmice pa ne prepoznam.
4.01.2008 ob 17:26
ja, sem. sam tole temo mam že doug u glavi … pa nimam cajta za skončat
…
dejte se potrudit za pesnco
4.01.2008 ob 18:09
Zdaj grem pa zanalašč zvezde gledat pa zraven žvižgat, čeprav nisem rak.
Jaz sem se potrudila za pesmico, ti se pa daj in dokončaj tole. Magari jutri.
Lep vikent!
4.01.2008 ob 18:12
Pies: v italic naj bi bilo samo ‘zvezde gledat’, pa sem nekje malo usrala. Šit hepens. In redna prebava je pol zdravja.
4.01.2008 ob 18:18
odlično … ja, v bistvu je Sedna imela prav. Sori …
… Tule je cela.
4.01.2008 ob 18:43
Ej! Kvajzej to? Na najbolj napetem se konca! no ja.. bomo pocakali
Pa dnarja, pira, bab, knjig in dokoncanih postov za celo novo leto!
5.01.2008 ob 12:08
Noooooooo, seveda sem mela prav! V bistvu sem imela napol prav; tam, kjer zvezd ni, niso zvezdice ampak neeeekaj, kar se ne ve, kaj je. Če to prenesem na Prešernovo pesem; to je tisti prostor med mislimi, ko je pesem nastajala. Ihih..
5.01.2008 ob 13:42
“Analogije so bergla pomanjkljivega znanja.” Genialno.
6.01.2008 ob 16:20
Ok kj, kwa pa tole:
Tako imenovani imaginarni čas je v resnici realni čas, tisto, čemur pravimo realni čas, pa samo plod naše domišljije. V realnem času vesolje nastane in se konča v singularnosti, ki postavljajo meje prostor-času in pri katerih fizikalni zakoni odpovedo. V imaginarnem času pa ni ne singularnosti ne mej. Zato je nemara tako imenovani imaginarni čas v resnici bolj realen, tisti, ki mu pravimo realni, pa zgolj pojem, ki smosi ga izmislili, da bi lažje opisali vesolje, kakršno se nam zdi. Vsaka znanstvena teorija je zgolj model, s katerim bi radi opisali svoja opažanja: obstaja samo v naših glavah. Zatorej se je nesmiselno spraševati, kateri je pravi, “realni” ali “imaginarni” čas. Gre le za to, kateri nam da uporabnejši opis.
Tkole pravi Hawking. Čigav je pa tvoj citat?
Pa mislim, da se vsi teoretiki na koncu, če ne k analogijam, zatečejo k filozofiji, religiji ali karkoli vam je že drago. Bergla bo zmeraj večja od racionalnega razmišljanja.
Zato obožujem Dalija, on jih je rad risal..:)
7.01.2008 ob 10:10
a bo donc
cajt za konc?
8.01.2008 ob 10:22
Te bašejo mrtve črte ane…
8.01.2008 ob 10:24
Hmnja. Dve uganki na eni objavi? A ni to malo preveč?!
Kliknem “Se nadaljuje tukaj”, pa mi napiše: Napaka 404 - Strani ni mogoče najti.
Spet neka huda šifra, knede? No ja, tu so vsaj zvezdic ni. Oh well … kje že imam Eriko?
8.01.2008 ob 13:27
jest se najprej opravičujem vsem razočaranim,
potem bi rad opozoril vse na naslov te združbe zapiskov s posebnim poudarkom na podnapisu; se pravi - Petkovanja in pondelkovanja: nekaj skoraj vsak petek in skoraj vsak ponedeljek.
za konec pa obljubim, da bo zaključek tega zapisa objavljen v petek
in da bodo naslednja pondelkovanja pa res kul
to bi blo to
8.01.2008 ob 13:28
em, Zaskrbljena - gdo je Erika … ?
8.01.2008 ob 16:39
Opsala. Kak lapsus … :blush:
Moj dedek je imel imeniten pisalni stroj z imenom Erika. In odkar sem v neki oddaji o WW2 videla Enigmo, vedno zamenjujem imeni Erika in Enigma. Sta mi pač vizuelno podobni alkaj … Sorči.
In prosim, da moja nerganja na temo abokejdoncjejapondelk ne jemlješ kot kritiko, pač pa kot neke (čudne, priznam) vrste kompliment. Te pač rada berem in vem, da nisem edina.
(napisano z nevidno pisavo: Tisto zgoraj je razlaga za navadne zemljane. Saj veš, komu tam v podzemlju rečemo Erika, no … )
8.01.2008 ob 16:56
hwala :blush:
vem. sam je treba pazit, ane …
9.01.2008 ob 17:01
Evo naše Erike: http://www.ladytypewriter.co.uk/images/Erika_2.jpg
a vidiš, kako pazim …
Jupi, jutri je že tamali petek.
11.01.2008 ob 13:31
a bo dons a bo dons?
11.01.2008 ob 14:49
[...] « Petkovanje #92b - o manjkajočem [...]
11.01.2008 ob 15:29
jej, jej … je že
19.01.2008 ob 11:25
Prooooooooooooosim, dej en namig za pesem, ker mi že dva tedna para živce ta uganka!
19.01.2008 ob 12:48
recimo, da je pesem prešerna …
sicer pa je v 6. komentarju link na celo …
18.06.2008 ob 11:00
ponpet, ti si bedak!