Petkovanje #91 - o črkah in tiskanju
23.12.2007 ob 16:00Ojla!
Danes bom kratek, pa še zelo aktualen kar se moje druge osebnosti tiče (za kar se opravičujem).
Tole je disk iz Festosa, Kreta:
(stran A)
(stran B)
Na disku nekaj piše. Nimamo pojma, kaj. So pa znaki definitivno natisnjeni.
Disk je iz srednje ali pozne minojske bronaste dobe in je sicer ena največjih arheoloških ugank. Če želite zasloveti - dešifrirajte ga in hop!, sonce večne slave vam zasije.
Kar nas tukaj zanima je to, da simboli - okej, velika večina njih - nastinjeni, ne vrezani z roko. Kar pomeni, da je disk iz Festosa najstarejši znani in eden prvih primerov tiska v zgodovini. 4.000 let nazaj.
**********
No, naprej po tisku … Malo brezveznih kombinacij besed dobi kak zadetek na stricu guglu. Ampak ene pa. Naprimer - tale ma čez 2 milijona zadetkov: “lorem ipsum”.
Mnogi poznajo “lorem ipsum” kot slepi tekst.
Namreč, slepi tekst se uporablja takrat, ko je treba kaj oblikovati (stran, plakat, oglas), končnega teksta pa še ni. Takrat se vrže not kar nekaj, da se vidi, kje bo prišel pravi in kako bo izgledal.Hecno je, da vsi uporabljajo ta tekst - na netu najdete vse polno tega, oblikvoalski programi ga majo vgrajenega. Nasploh je ta košček besedila eden največkrat reproduciranih sploh.
Tekst zgleda kot ena zbrka kvazi latinskih besed. Takole:
“Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.”
Zdele bo ratal mal bolj zanimivo …
Tole je Cicero, Marcus Tullius Cicero, pisec in retorik:

On je v svoji knjigi De finibus bonorum et malorum (O koncu dobrega in zlega) med drugim napisal tudi tole:
“(…) Nemo enim ipsam voluptatem, quia voluptas sit, aspernatur aut odit aut fugit, sed quia consequuntur magni dolores eos, qui ratione voluptatem sequi nesciunt, neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum, quia dolor sit, amet, consectetur, adipisci velit, sed quia non numquam eius modi tempora incidunt, ut labore et dolore magnam aliquam quaerat voluptatem. Ut enim ad minima veniam, quis nostrum exercitationem ullam corporis suscipit laboriosam, nisi ut aliquid ex ea commodi consequatur? Quis autem vel eum iure reprehenderit, qui in ea voluptate velit esse, quam nihil molestiae consequatur, vel illum, qui dolorem eum fugiat, quo voluptas nulla pariatur? At vero eos et accusamus et iusto odio dignissimos ducimus, qui blanditiis praesentium voluptatum deleniti atque corrupti, quos dolores et quas molestias excepturi sint, obcaecati cupiditate non provident, similique sunt in culpa, qui officia deserunt mollitia animi, id est laborum et dolorum fuga. Et harum quidem rerum facilis est et expedita distinctio. Nam libero tempore, cum soluta nobis est eligendi optio, cumque nihil impedit, quo minus id, quod maxime placeat, facere possimus, omnis voluptas assumenda est, omnis dolor repellendus. (…)”
Leta 1500 in nekaj je bila Ovidova O koncu dobrega in zlega prvič natisnjena. Pa je potem nekdo potreboval slepi tekst, in je gladko šel in uporabil kose že stavljenih besed iz te knjige.
Nakar je tekst zaživel sam od sebe in že v 17. stoletju postal standardni slepi tekst v tiskarnah. Še več - lorem ipsum je našel pot v urejevalnike teksta, v spletne strani, programe in dobesedno vsepovsod. Že 500 let praktično nespremenjena zbrka besed iz 2.000 let stare knjige.
**********
Tole je gospod Claude Garamond:
![]()
Tole je pa tipografija, ki jo je on naredil:

Še dva primerka:

(stran iz L’Astrolabe, natisnil Jean Barbé, 1545 (levo); stran iz Grec du Roi, 1542 (desno); prva primera Garamondove tipografije)
Če greste v word ali karkoli že uporabljate, označite tekst, pejte na format->font in izberite Garamond. Vaše besedilo se bo pojavilo v črkah, ki jih je izrezljal stari Claude pred 500 leti.
Garamond je eden najstarejših fontov, ki se še uporablja. Uporablja pa se zato, ker je izjemno beljiv in lep. Meni osebno daleč najljubši (zato ga nucam tukaj) …
*********
Tisk je star ko zemlja; posamezne reči - kot npr. slepi tekst in kakšna tipografija - pa so med nami že 500 in več let. Iste. Luštn, ane …
To bo to … mal zmeden, pa bolš k neč
…






21.01.2008 ob 20:26
Further reading available at http://www.lipsum.com/
Ne delijo/mo pa vsi tvoje, predvidevam, da neskončne ljubezni do Garamonda. Črk mislim. Malce mlajši Caslon mi je bolj pri srcu.
Mi je pa zelo všeč filozofija uporabe le ene tipografije. Do dveh.
Mrzim pa fotokopirniške založbe, ki so običajno pritaknjene h kakšni fakulteti, ki množično (in temu primerno brezglavo) za daljša besedila uporabljajo Arial.
21.01.2008 ob 20:39
Vrag. Pozabil omeniti - zanimivost, ne čisto nepovezana z zgornjo temo. Še starejši font, ki pa nekako doživlja revival je Trajan. Njen izvor oz. navidh pa je Trajanov steber.
22.01.2008 ob 12:13
ne gre baš ful further
lepo. caslon je za pusije
… sej bi vam govoru o Arno - pa sej veš …
ja, sej obstaja tud font iz egipčanskih hieroglifov. pa težko rečemo, da je 4.000 let star, ane