petkovanja in pondelkovanja

Ojla!

Danes zjutraj - okej, za srečne zjutraj, za trezne zgodaj popoldne - sem odsotno momljajoč skoraj padel pod kolesa, kot se reče.

Spregledal avtobus pa to.

Ko sem tako od mnogo preveč blizu gledal kolo avtobusa, sem se spomnil na eno fotko in na eno hecno stvar:

A se kolo - os, ležaj, napere, obod, lahko razvije samo od sebe?

V hecni knjigi Philipa Pullmana Dark Materials so opisane mulefe, hecne žvalice, ki živijo v čarobnem gozdu. Drevesa v tem gozdu rodijo popolnoma okrogla semena z luknjo v sredini; mulefe nabirajo ta semena, jih natikajo na posebne izrastke na svojem telesu in šibajo po takih kolesih naokrog. Seveda je pokrajina, kjer živijo mulefe, prepredena s čudovito gladkimi bazaltnimi pasovi, po katerih se vozijo.

Ampak na našem planetu živali s kolesi žal ni. Noge, krila, zvijanje, plazenje, skakanje, kar hočete - a ne koles. Nobenih prostovrtečih se osi, nobenih rotorjev sploh. Oziroma - skoraj.

Tole kolo so našli na ljubljanskem Barju in je staro dobrih 5.000 let. Najstarejše znano leseno kolo, čudež neolitske tehnologije.

Ampak - če vzamemo, da je tole kolo zgoraj najstarejše na svetu sploh, je to kljub vsemu šele drugi sistem prosto vrteče se osi na tem planetu.

Pozdravite Vibrio cholerae!

Tale simpatična bakterija iz rodu Vibrionales nas je pobila še pa še in prinesla Robertu Kochu večno slavo. Kot ime pove, povzroča kolero.

Ampak tu nas ne zanima temna plat bacilčka, ampak tale dolg repek, ki ga ima. Še prej pa bomo še kakšno rekli o bakterijah. Bakterije so povsod, in to dobesedno. Od globokomorskega dna do radioaktivnih smetišč, od antarktike do 10 kilometrov pod zemljo - bakterije bakterije bakterije. Verjetno so tudi v vesolju. (enkrat so mislili, da je meteorit z Marsa prinesel bakterije od tam sem. Žal ni.)

Bakterij je na zemlji, kot ocenjujejo, 6.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000. V človeškem telesu je raznoraznih bakterij desetkrat več kot naših lastnih celic.

Bakterije so bile prve. Prvo bitje, ki si je zaslužilo ime bitje, je bilo neka prabakterija. 4 milijarde let nazaj.

No, ker so imele bakterije ful časa na voljo, ker jih je toliko in ker se tako veselo množijo in mutirajo, so skozi leta razvile svašta. Prav res.

Naprimer, tistile repek od Vibria choleraea.

Repek oz. bakterijski biček - ki je sicer drugačen od tistih bičkov, ki jih imajo evkarioti bičkarji (npr. luštne evglene) - je proteinski izrastek. Za razliko od evgleninega bička, ki zna sam migat, je ta sam na sebi nekoristen.

Za to, da miga, je pritrjen na enega najbolj edinstvenih bioloških sistemov ever sploh. Na rotacijski motor:

Tole je prikaz tegale motorčka. Premer vsega skupej je 30 nanometrov (0.00003 milimetra). Ima lep stator in popolnoma delujoč rotor in črpa energijo iz pretakanja kislin skozi bakterijsko membrano (kolerček od prej konkretno s takoimenovanim črpanjem natrijevih ionov). Motorček vrti 15 mikronov dolg biček z 20.000 obrati na minuto in ima 0.0000000000000002 konjske moči …

Evo ga. Motor s prosto vrtečo se osjo. Nastal nekje dve, tri milijarde let nazaj. Čudo biologije in edini znani sistem te vrste na planetu. Nekaj, kar smo ljudje uspeli posneti šele pred 7.000 leti. Podoben motor na osi pa smo naredil šele v poznem osemnajstem stoletju.

Skratka, bakterije so nas kr fejst namahale pri tem. Ni čudno, da smo se skregal - in da nas je Vibrio cholerae skušal ubit, mi pa njega nazaj še bolj.

So bolezni morda le izraz bakterijske nevoščljivosti? …

Pa veseu vikend vsem!

Objavljeno v 30.11.2007 ob 23:59 in zapisano pod petkovanja .