Pondelkovanje #71 - o robotkih
26.11.2007 ob 22:00Oj!
Brezbožni Dawkins je enkrat nekaj govoril o razširjenemu fenotipu, pa se mi fajn zdi to povezat z enim od mojih najljubših hobijev - bult u slike.
Vprašanje: kdo pravi, da ne hodimo v vulkane, da se ne sprehajamo po Luni in ne obiskujemo kraterjev na Marsu?
Če pogledamo zelo na široko, so naprimer teleskopi ali mikroskopi zgolj očala, ki si jih nadenemo, ko oči ne zmorejo več tako daleč - ali blizu. Kakšna je razlika med sprehajalno palico (ali umetno nogo) in Hubblovim teleskopom (ali visokoenergijskim pospeševalnikom)? Če gremo še dlje v biologijo (mar ni biologija podobna zgodovini, mar ni - z vsemi pridržki - potovanje nazaj po časovni osi evolucije?), kaj pa ščinkavček, ki si s kaktusovo bodico pomaga izbezati mastno ličinko izpod lubja? Ali pa morski psi, ki se velikodušno prepuščajo čistilcem, da jih oberejo parazitov?
Skratka, govorili - bolje - gledali - bomo o robotkih.
Leta 1970 so sovjeti poslali v svet tole čudovito sliko. Kot grafika je, in njene umetniške kvalitete so nesporne:
Čudna bela reč v daljavi je Luna 17, fotko pa je posnel tale simpatik:
Lunohod. Točneje, Lunohod 1, za razliko od njegovega brata dvojčka, Lunohoda 2. Kot bi ga vzeli iz starih znanstvenofantastičnih filmov 
…
Lunohoda sta prevozila po luni prav zavidljivo število kilometrov.Taprvi je pristal 17. novembra 1970 in se vozil sem in tja - do 14. septembra naslednjega leta je naredil deset kilometrov in pol. Lunohod 2 je prišel s sondo Luna 21 15. januarja 1973 in se je vozil do 4. junija istega leta. Prevozil je 37 kilometrov.
Še nekaj njunih fotk:
No, še mal bomo ostali pri sovjetih. Luna dejansko ni nič posebnega za robotke, pa še ljudje so bili tam, tako da se je bilo za resno presenetljiv uspeh teh malih pomagalcev (naših oddaljenih oči, ušes, rok in nog) treba ozreti dlje.
Na Venero.
Tale fotka spodaj je dobesedno tehnološki čudež:
Kamni, ki jih vidimo, so s površja Venere. Posnela jih je Venera 9. Datum: 22. oktober 1975. Temperatura: 485 stopinj celzija. Tlak: 90 atmosfer (9 milijonov paskalov). Atmosfera: žveplova in klorova kislina, fluorova kislina, bromidi, jod.
Na Venero so sovjeti poslali še nekaj Vener (10, 11, 12, 13, 14 in 15). Tule izbor fotk teh neverjetnih sondic, ki so zdržale v peklu po kakšno uro vsaka:
No, ampak za najspektakularnejše uspehe robotkov je pa treba it na … Mars.
Mars je te dni lepo viden okol desetih zvečer - rdeča, svetla zvezda med Orionom in Dvojčkoma. Prav danes (ponedeljek) bosta Luna in Mars ful skupej in bomo imeli lep nebesni prizor. Če bo jasn, seveda 
No, robotki na Marsu …
Tole je luštkani Sojourner, ki je skupaj s Pathfinderjem pristal na Marsu 4. julija 1997. Po spektakularnem pristanku (padec s precejšnje višine, zavit v zračne vreče) je naredil skupaj malo čez 100 metrov. Kar ni bilo - če ga primerjamo z Lunohodi - nič posebnega. Ampak … Sojourner se je vozil po planetu 100 milijonov kilometrov proč …
Takole se je zbudil:
(še se vidjo zaščitne zračne vreče)
… pogledal naokrog:
… se zapeljal do bližnjega kamna …
… užival v sončnem zahodu …
in zaspal v večerni zarji Marsa:
O robotkih bomo še, sam ne danes … cajt baše … 
Pa vesel delovni teden vsem!
26.11.2007 ob 17:44
Matr …. a za tole sm tolk čaku.
26.11.2007 ob 17:46
solit se pejt
26.11.2007 ob 17:48
ma sej vem …
petkovanja bojo bolš. oblubm…
26.11.2007 ob 17:55
A bo kej o nanorobotkih?
26.11.2007 ob 17:58
nevem …
ti robotki se mi neki niso posrečl
hotu sm nalepit še fotke od onih dveh, k sta zdej na marsu … nanorobotki pa še niso dlje od idej in začetnih zasnov …
26.11.2007 ob 18:05
Kuko se niso posrečl?! Meni prav posrečeni zgledajo.
Pa tisti sončni zahod je fantastičen.
(Glede nanorobotkov pa - prejšnji teden sem spet prebrala knjigo Prey od Michael Crichtona, pa sem še en malček pod vtisom. :blush: )
26.11.2007 ob 18:31
em, dej stop ven dnes pa luno poglej. pa mars pod njo.
jutr bo baje še lepš
27.11.2007 ob 08:55
Ob petih zjutraj se je tudi prav lepo videl. Sem pomahala robotkoma in zagotovo vem, da sta pomahala nazaj.
27.11.2007 ob 12:46
lepo
29.11.2007 ob 14:16
A ni hec, da se robotki in nacini medplanetarnega premikanja in tudi naplanetarnega (vlak) premikanja vedno modelirajo po ZFju? Kot bi bilo celo človeštvo sposobno ravno toliko domišlije, kot ostali.
Hmm ne vem, če sem dobro povedal. Primer (večni rešitelj) je ta,
Nekje v začetku dvajsetega stoletja je v ZFju začela - kot medplanetarno in medzvezdno transportno sredstvo - prevladovati raketa. Prej (Jules verne in nekateri drugi manj znani) niso bili obremenjeni z večno raketo. >Eni so jih izstreljevali s topovi na luno, drugi so sli v Indijo, kjer so jim fakirji posredovali tisočletna znanja transcendentalne meditacije in astroprojekcije (preslikave telesa skozi meditacijo - zelo poenostavljeno).
Jaz mislim, da se ustvarjalci in znanstveniki prekrivajo - zlasti v fiziki so celo ista reč. Asimov - ki je predaval in bil kolega z Einsteinom, pa gotovo še kdo.
Sprašujem pa tole - ali ni mogoče, da je mogoč še kakšen vzporedni razvoj, ki bi potoval po drugačnih principih - ne po raketni enačbi, ne po principu kolesa? Po kakšnem drugem principu? Ali se že kaj piše o tem?
29.11.2007 ob 15:20
a ni blo ravno obratno - najprej so si znanstveniki zamislili raketo, potem pa so pisci ZF začeli vpletati rakete v svoje zgodbe?
pisci sledijo. če prehitevajo, udarijo mimo. če zadanejo, je to neverjetno naključje. jest ne poznam nobenga ;). če pa sta fizik in pisec (ustvarjalec) ena in ista oseba, je pa najprej fizik in potem ustvarjalec. vsaj kolikor vem …
raketa in kolo sta zaenkrat najučinkovitejša načina premikanja v svojih pgojih (vesolje pri raketi, relativno gladka in ravna površina pri kolesu). noben drug način se izkoristku teh dveh niti ne približa.
znabiti da je princip rakete tudi dokončen (če odmislimo res avantgardne načine, ki še v teorijah ni nujno, da so mogoči). newton - akcija in reakcija pa to
29.11.2007 ob 15:46
Kaj pa aplikacija kvantne teorije - a je to primer tega, da so pisci ZFja udarili mimo?
29.11.2007 ob 15:48
a misliš take aplikacije, kot je potovanje skozi čas, pa “hiperprostor” in “teleportacija”? če to, pol ja - so udarili mimo. čeprav se pa dobr sliš
… jest bi tud meu kej tazga. startrek je zakon 
29.11.2007 ob 15:59
Ja mene je se bolj zabaval Crichton s časovno pastjo. Saj vem, da smo naivci, ki radi sledimo poljudo-znanstveno-fantastičnim zgodbam…
29.11.2007 ob 16:13
ja, ta je tud kul - pa sej je fajn brat take. mene privlači, pa četudi ni vse v skladu z ortodoksnimi teorijami
29.11.2007 ob 16:25
po drug stran pa mrbit lih zato tok rad bulm u take slike - ker je res tko in res tam