petkovanja in pondelkovanja

Ojla!

“VRHOVO JE DOLENJSKI grad, dve milji od Novega mesta, deset od Ljubljane; leži prav blizu Gracarjevega turna, med Gracarjevim turnom in Ostrasom, precej pod Gorjanci, na lepem in prijetnem kraju, ki rodi obilo dobrega vina, cele gozdove kostanjev, debelejših in boljših od laških, in zraven še najplemenitejše sadje. Kdor se rad sladka z višnami, ta za svoja usta nikjer tako dobre paše in take množine ne najde ko tu, saj sedita le-tu dve, tri, celo štiri višnje na enem samem peclju.”

Tako piše Johann Weichard Valvasor, Freiherr zu Galleneck und Neudorff, Herr zu Wagensperg und Liechtenberg; se pravi, naš Janez Vajkard, od tastarga Valvasorja sin, v svoji Die Ehre des Hertzogthums Crein o gradu Vrhovo leta 1689.

(grad Vrhovo danes)

Valvasor se je na tem gradu vdrugo poročil, zato zanj najde same lepe besede. Je pa nadebudni botanik in član Royal Society v okolici gradu našel eno hecno zel in se jako začudil, da tam raste. Prisluhnimo:

Zdi se mi še omembe vredno, da raste pri tem gradu indijska zel, ki ji na Angleškem in Francoskem pravijo “dutroa“. Ko sem pred dvema letoma, namreč 1687., bil na jesen tukaj, sem jo zapazil pod gradom in se močno začudil, da se je da tu najti. Zato sem vprašal, kako je semkaj prišla, pa mi nihče ni vedel povedati.

Ta “dutroa” je navadni kristavec, Datura stramonium. Pa ni indijska, kot klele Vajkard prodaja, ma je iz Amerike; aztekom jo je spulu in v Evropo zanesel Francisco Hernández de Toledo, osebni zdravnik španskega kralja Filipa II.; okol leta 1577.

(navadni kristavec, Datura stramonium)

Vajkard naprej:

Ta zel je na Španskem in Portugalskem strogo prepovedana, ker se da iz nje prav kmalu napraviti lek in forma liquida ali sicca (pripravo pa zamolčim, da bi preprečil zlorabo) …

Hopa - ka pa je iz tem kristavcem? Hudič je strupen, in to ful, u mejhnih količinah pa - halucinogen. Vsebuje dva fejst butajoča alkaloida, skopolamin in hiosciamin (ki je itak atropin). Zato so ga nucal za strupe, butanje, kot zdravilo proti astmi, oslovskemu kašlju, migreni, božjastnim napadom, zmedenosti in slično. Vestni Vajkard valda zapiše, kuko se buta:

… napraviti lek in forma liquida ali sicca, ki človeku, če mu ga le malo daš, tako pretrese in preslepi čute, da pred njim storiš, kar koli hočeš, pa ne bo drugi dan prav nič o tem vedel. Omama in zblodnjava čutov traja 24 ur. Medtem mu lahko potegneš ključe iz žepa, pred njegovimi očmi odpreš skrinje in pisalno mizo, on pa mora pustiti, da z njim delaš, kar hočeš. Ničesar ne opazi in ničesar ne razume.

Janez V. V. na tem mestu ugotovi, da se da tudi za bolj spolzke ino gnjusne namene ta zel zlorabiti:

Tudi z ženskami utegne marsikdo s tem sredstvom storiti, kar mu je všeč, in od njih veliko, da, celo vse doseči. Zato mislim, da ni na zemlji škodljivejše zeli, s katero bi se dalo toliko hudih stvari narediti, čeprav na naraven način.

Hehe … no, navadni kristavec ali datura se usake tolko znajde na jedilniku mamilojedov; dostikrat s kr zoprnimi posledicami, ker je alkaloide teško dobr zdozirat. Ponavad pol iber butnene petnajstletnike pelejo na izpiranje želodca in so po dnevu dveh čist okej. Valvasor pa čudovito opiše, kako so se po pomoti z daturo nabil prebivalci gradu Vrhovo:

Ko sem takrat nekaj omenil o nenavadnih učinkih te zeli, so mi povedali, kakšno čudno igro je v tem kraju povzročila pred nekaj leti, namreč leta 1685. Nekaj duhovnih ali menihov je prišlo tja, in, ko so jih vprašali, kakšna zel bi to bila, so odgovorili, da je Foenum Graecum, saj rodi seme, ki je temu čisto podobno.

Ojej, duhovni so zašuštral. Foenum Graecum (ali grško seno) je ena čist druga rastlina; danes imenovana Trigonella foenum-graecum, sabljasti triplat po naše. Na gradu so v dobri veri shranili seme, ker se je seme triplata uporabljalo kot prehranski dodatek za konje. Shranili pa ga dekle niso dovolj pazljivo …

(sabljasti triplat, Trigonella foenum-graecum)

Zato so gospodične v gradu seme pobrale in spravile v dobri veri, da je Foenum Graecum, ki je dobro za konje. Seme pa se je v omari pomešalo z lečo in od te mešanice so dali služinčadi jesti. Ti so vsi skupaj postali nori.

Klekljarica se je skazala nenavadno marljivo in zelo prizadevno, metala je klekeljne sem in tja, a vse zmešala.
Sobarica je pritekla v izbo in na vse grlo vpila: “Glej, vsi hudiči iz pekla prihajajo!”
Neki sluga je nesel drva na stranišče in dejal, da mora tu žganje kuhati.
Drugi je dve sekiri tolkel drugo ob drugo, rekoč, da mora sekati drva.
Tretji je lezel po zemlji, z usti razgrebal travo in prst ter ril po njej kakor svinja z rilcem.
Spet eden si je domišljal, da je kolar, in hotel ves les prevrtati in preluknjati. Nato je vzel velik kos lesa, ki je bila vanj vžgana velika luknja; držal jo je k ustom in se delal, kot da bi hotel piti, rekoč: “Zdaj sem komaj prav pokusil (sem komaj nastavil in usta malce namočil), o, kako mi tekne ta pijača!” Tako se je dobri dečko z domišljijo napajal iz čisto suhega, prevrtanega kosa lesa in prazne luknje.
Drugi je šel v kovačnico in vpil, naj mu pomagajo ribe loviti, češ da plavajo po kovačnici kar v gručah.
Spet drugim je ta norska zel vzbudila druge domišljije ter tako delila razne obrti brez najmanjšega plačila. Uprizorila je pravo komedijo!

… ja, komedija totalna. Predstavlejte si služinčad konc 17. stoletja, ki se ji čist meša. Po 24 urah pa seveda konec zabave:

Naslednji dan pa nihče ni vedel, da je tako smešne reči počenjal, ker jim je vse samo po sebi prešlo. Nihče ni hotel niti verjeti niti si dati dopovedati, da je fantaziral; tudi se ni mogel spomniti prejšnjega dne, ko se vendar marsikdo, čeprav se mu je v vročični bolezni bledlo in je imel čudne predstave, po ozdravljenju dobro spominja, kakšne čudne reči so se mu primerile, ko je imel zmedeno glavo in čute.

Še danes so vse osebe žive, ki se jim je tista reč pripetila.

Evo, lep opis zastrupitve s halucinogenimi alkaloidi, iz davnega leta 1685. Drgač pa - stran od dature oz. kristavca, ker se res slabo da določit vsebnost učinkovin, in uhka rata štala (kot npr. tule. Citiram: V literaturi je opisan porast števila zastrupitev s semeni kristavca zaradi zlorabe. Pri nas so v letu 1997/98 mariborski pediatri opisali tri primere nenaključne zastrupitve pri mladostnikih. Doslej le še štirje otroški oddelki od dvanajstih niso obravnavali nobenega primera zastrupitve).
Mamo dost druzga, ane ;).

Hmel, naprimer.

Nazdravje, pa veseu vikend!

Objavljeno v 10.08.2007 ob 16:45 in zapisano pod petkovanja .