petkovanja in pondelkovanja

Vsi ti trenutki … bodo izgubljeni v času … kot solze v dežju …

Pozdrav!

Kot nam kažejo znameniti primeri Roberta Matthewa Van Winkla, pa dečka iz Fray Bentosa in sličnih, je spomin temelj identitete; če vzamemo to besedno zvezo kot tavtologijo, nam pridejo na misel nesmiselni filmi kot je Memento ali Rezila Tekač. Če pa jo vzamemo dobesedno, ne moremo mimo Solomona V. Šereševskega, novinarja.

Človek, ki bi lahko samega Irenea El Memoriosa marsikaj naučil, je znan v psihiatričnih krogih kot Š.
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Š prisostvoval nekemu govoru, katerega bi naj potem predstavil bralcem svojega časopisa. Sotrudnik je opazil, da si Š ne zapisuje, pa ga je zatožil šefu; šef je znorel - Š pa mu je mirno, besedo za besedo (prav postavi brez razlike tudi vejice in pike) odrecitiral celoten polurni govor (si ga komot predstavlate, komunistične blodnje iz leta 1923).

Medtem ko je Ireneo Funes cinično pripomnil, da je Memoria necessarium maxime vitae bonum cui praecipua fuerit, je Š v pravilnem vrstnem redu ponavljal zloge - ta ma na va ta ma ta na na va - ki so bili zapisani na sončen dan 25 let nazaj; Ireneo je v sebi videl (videl?) nesrečnika in je svojo nesrečo nosil kot odlikovanje, Š je postal cirkuška atrakcija.

Š je bil, kot temu rečejo, sinestezist. (mimgrede, “biti sinestezist” je na seznamu mojih želja takoj za “biti astronavt”)

Sinestezija je fajn reč - vidiš zvoke in slišiš barve. Včasih majo zvoki okus, včasih čutiš črke. Število - npr. tole simpatično trinajstmestnico 2.932.031.007.403 - sinestezist vidi kot barvni trak, ki ga spremlja tiha melodija; flavta, c-mol. Da majo črke barve, vejo že doug:

A noir, E blanc, I rouge, U vert, O bleu: voyelles,
Je dirai quelque jour vos naissances latentes :
A, noir corset velu des mouches éclatantes
Qui bombinent autour des puanteurs cruelles,

Golfes d’ombre ; E, candeur des vapeurs et des tentes,
Lances des glaciers fiers, rois blancs, frissons d’ombelles ;
I, pourpres, sang craché, rire des lèvres belles
Dans la colère ou les ivresses pénitentes ;

U, cycles, vibrements divins des mers virides,
Paix des pâtis semés d’animaux, paix des rides
Que l’alchimie imprime aux grands fronts studieux ;

O, suprême Clairon plein des strideurs étranges,
Silence traversés des Mondes et des Anges :
- O l’Oméga, rayon violet de Ses Yeux !

A črn, E bel, I rdeč, U zelen, O moder:
nekoč povedal bom o vaših rojstvih tajnih:
A, črni in kosmati steznik muh sijajnih,
ki brenčijo tam, kjer smrad se širi oster, zalivi senc;

E, bélosti šotorov, par,
ledeniki, beli kralji in cvetóv tresljaji;
I, izpljuta kri, škrlati, čednih ust smehljaji
v jezi ali sred spokorniških omam;

U, krogi, morskih valovanj božanski hrup,
mir pašnikov, živali, pokoj gub,
ki alkimija jih v učena čela naredi;

O, najvišji Rog s cvilečimi glasovi,
tišine, kjer so Angeli, Svetovi:
— O, Omega, vijoličasti žarek Teh Oči.

(Rimbaud, Voyelles (Samoglasniki))

Usput, a je gdo od vas sinestezist?

Psiholog, ki je raziskoval sposobnosti Š-ja, je delal zanimive eksperimente ž njim - na tablo je napisal 100 nesmiselnih zlogov (na ta va ta na va va ta itd.), Š. jih je pogledal, pa je zbrisal tablo in napisal nove. Š si je vse (več sto tabel s po sto takimi zlogi) zapomnu. Minilo je 25 let, pa je psiholog vzel enkrat svoje stare zapiske in za hec pobaral Š-ja, če si še zapomni.

“Seveda, profesor! Sreda je bila, sonce je stalo nizko, vi ste imeli tisto sivo obleko; popisali ste tablo, se naslonili na okensko polico in nabasali svojo pipo; na tabli pa je pisalo … na ta va ta na va va ta …”

Možgane imamo zato, da nam onemogočajo videti vse; zato, da ne moremo do vseh fajlov, ki so shranjeni v njih.

Tale formula sicer ne pomeni nič, ma je zanimiu, kako si jo je Š. zapomnu. Tkole pomni sinestezist; v zgodbicah.

Je povedal Š.:
Neimann (N) je prišel s svojim psom (.). Pogledal je na drevo (√) in si rekel: Hm … tole drevo se je razcepilo in pokazalo svoje korenine. No, pa saj je bilo tukaj že takrat, ko sem zgradil ti dve hiši (d2). Malo je pomislil in nadaljeval: Hiše so stare, znebiti se jih bom moral (x). Prodaja bo prinesla veliko denarja, saj sem v hiše investiral 85.000 (85). Nato je videl streho hiše (—), spodaj na cesti pa moškega, ki je igral na Termenvox (vx).

Ha - in smo tam. Kaj je termenvox?

Termenvox oziroma teremin je pa eno res fantastično glasbilo. Škatla, prikloplena na štrom, in dve anteni, pravokotni druga na drugo.

(Lev Sergejevič Termen, izumitelj, in eden prvih tereminov)

Anteni nardita električno polje, v to polje pa vtaknemo roke, da ga zmotimo. In te motnje v električnem polju nardijo zvok. Teremin je čudovit - z gibi rok v praznem prostoru ustvarjamo glasbo. Brez dotikov, udarcev; samo ples v zraku.

Na teremin so delani vsi tisti zvoki vesolskih ladij v starih SF filmih.

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

Kasnej so ga mel tud kaki hudi bendi (Beach boys v “Good vibrations”, pa sevede Zeppelini v “Whole lotta love”. Se pa da s tereminom nardit tud fajn muziko:

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

(Rahmaninov! aja - rab par sekund, da štarta …)

To je večalman to … kupte si teremin, bodite sinestezisti …

za konc pa damo še enkrat tist, kar je na začetku:

I’ve seen things you people wouldn’t believe:
Attack ships on fire off the shoulder of Orion;
I’ve watched C-beams glitter in the dark near the Tannhauser Gate.
All those moments … will be lost … in time … like tears in rain.

Videl sem stvari, ki jim vi, ljudje, ne bi verjeli:
goreče bojne ladje nad ramenom Oriona;
gledal sem, kako se žarki C bleščijo v temi pri Tannhauserjevih vratih.
Vsi ti trenutki … bodo izgubljeni … v času … kot solze v dežju.

Veseu vikent!

—————————————
Juice bar Babo

Objavljeno v 13.07.2007 ob 17:00 in zapisano pod petkovanja .