Petkovanje #66b - o razdelitvah sveta
29.06.2007 ob 15:00Še mal iz Rebeko zatežim 
Za poslušanje potrebuješ Flash Player.
In se - v luči nekih dogodkov - spomnim, da je vsaka knjižnica v resnici razdelitev sveta - znanja o svetu, kar je isto; kot je bilo rečeno: bog je napisal dve knjigi, ena je Sveto pismo, druga je Svet - na enote.
Kongresna knjižnica v razred J daje Zemljepis, Človekoznanstvo (skupaj z Manirami in Navadami ter Folkloro), in Razgibavanje; Filozof je naštel deset Kategorij: Substance, Količine, Kakovosti, Odnosi, Kraji, Časi, Stanja kot rezultat svoje Aktivnosti, Stanja kot rezultat Aktivnosti drugega, Aktivnosti in Pasivnosti.
Ti razdelki so dostikrat brez vsebine; le posvečenim GER pomeni Biokemijo živalskih mišic in MN&, S zgodovino Finske v 19. stoletju.
Od klasifikacij poznamo Linnéjevo, ki nam pove, da na Arbacio lixulo ni dobro stopiti.
Trivij pomeni Slovnico, Retoriko in Logiko, trivialne znanosti; srednjeveščani so to razširili na Kvadrivij z Aritmetiko, Geometrijo, Glasbo in Astronomijo.
Najlepšo klasifikacijo pa so imeli Indijci:
“… Zakaj devet pravih umetnosti je, in te so: Mečevanje, Pesnjenje, Igranje na Kozarce, napolnjene z Vodo, Kemija, Učenje govorjenja papig, Slovnica, Tetoviranje, Matematika - in Ljubezen.”
Srečno.
24.01.2008 ob 21:54
Sem šla na anbanpetpodgan in ne bi mogla bolje izbrati ponpetka za lahko noč. Mmm, najprej Rebeka; zdaj že vem, kdo (zakaj, pa še tuhtam). In potem tema, ki ne bi mogla bolje pasati k današnjemu večernemu berilu.
“Najdejo se celo knjižnice, katerih kategorije se ne skladajo z resničnostjo. Francoski pisatelj Paul Masson, nekdanji sodnik v francoskih kolonijah, je opazil, da ima pariška Bibliothèque Nationale zelo malo latinskih in italijanskih knjig iz petnajstega stoletja. Stanje je sklenil popraviti tako, da je sestavil seznam primernih knjig pod novo kategorijo, ki bi ‘rešila ugled kataloga’ - kategorijo, v kateri so bile izključno knjige z izmišljenimi naslovi. Ko ga je Colette, njegova dolgoletna prijateljica, vprašala, čemu koristijo knjige, ki sploh ne obstajajo, se je Masson ogorčeno odrezal: ‘No, menda ne morem misliti čisto na vse!’
/../
Sobe, hodniki, knjižne omare, police, kartotečni listki in elektronski katalogi predpostavljajo, da so področja, okoli katerih se vrtijo naše misli, dejanske entitete. Kategorije so izključujoče, branje pa ni - ali vsaj ne bi smelo biti. Sleherna knjižnica, ne glede na to, kakšno klasifikacijo uporablja, nam tiransko vsiljuje svoj način branja in radovednega, budnega bralca sili, da knjigo reši iz kategorije, na katero je bila obsojena.”
25.01.2008 ob 12:45
tale Masson je pa kul. tko se dela
!
25.01.2008 ob 13:39
Anede
. Pri čemer je mene najbolj fasciniralo, iz kakšnih nagibov je Masson to počel. Hm, a se jim reče - patriotskih? … Nikoli recimo nisem razumela, zakaj se je bilo treba Hitchcocku pijaviti v vsakem filmu; če ne zaradi Hitchcocka samega. Kadar jaz pustim kako stopinjo v kaki knjigi (ker mi obrtniška funkcija pri njenem nastanku ta greh omogoča), je to vedno hommagetemualionemu ali kartakopretežnoneškodljivazajebancija. Masson je bil pa recimo mal preveč epski za svoj čas.
Te še nisem navajena in ne vem, če se ti lahko postavi vprašanje glede indijske klasifikacije novem artes liberales. Kdo, kdaj, za koga pa te reči. Pa saj me ne zanima toliko tazadnja, papige pa so bile res popolni kulturni šok. Hvala.
25.01.2008 ob 14:38
“Kadar jaz pustim kako stopinjo v kaki knjigi (ker mi obrtniška funkcija pri njenem nastanku ta greh omogoča)”
o!
ej, tole: http://www.katr.si
25.01.2008 ob 14:55
Vem
; preden je moja beseda k tebi stopila, sem šla prek tistih tvojih savan, ki se jih da presrfati. No, pač, kamor dovoliš. Da sem ocenila, ali bi bila tišina vendarle boljša. Sicer pa moja obrt sodi v rubriko “po želji”, varianta b. Iiiii, torej bi lahko bila kdaj komu zlata ribica. Klasifikacijsko pa sodim v oddelek, katerega prvi utopist je bil Ptolemaj I.
25.01.2008 ob 15:18
25.01.2008 ob 19:30
Ah, ne; jaz pravzaprav ničesar ne iščem, niti svetega grala ne. Ampak najde se pa na ta način marsikaj
Hm, mogoče bi pa vseeno lahko rekla, da imam eno tiny biny obsesijo na iskanje optimalne komunikacije med dvema vrstama; nočešvedetikaterimadvema. Ena vrsta obožuju tole http://www.youtube.com/watch?v=ZBe2jvEbGr8&feature=related Oprosti za vizualno onesnaženje, ampak res ne znam linkati samo muzike 
Tista vrsta je pa itak indeferentna do podob.
Menehmij me sicer najbrž ne bi za ušesa, ker ne bi ustrezala njegovemu kriteriju, po katerem je treba koga za ušesa
. Urejevalci sveta njegovega časa so pa imeli tako res, hm, kako naj rečem, nenavadno strast do papirja, da človeka nevede zagrabi, da bi našel model, v katerega ta strast lepo sede. Saj mi je bilo takoj jasno, da kopičenje učenosti še ni učenost; ampak dokler nisem prijadrala do tule, se mi niti sanjalo ni, kakšen model mi je všeč. Evo, tole tvoje mi je res blazno všeč in mislim, da povsem ustreza mojim velikopoteznim zahtevam po “moji” knjižnici. A se nimam nobel, a 
Hvala!