Pondelkovanje #44 - tohu vavohu, Aral in luči Zemlje

21.05.2007 ob 19:00

Ojla. Tokrat pa čisto nakratko (Vojničev rokopis zahteva več časa), nekaj, kar sem pobral iz Kayahine pesmice od prejšnjič:

“Bóg mi daje,
Bóg mi odbiera …”

Skratka, Bereshit bara Elohim et hashamayim ve’et ha’arets. Na začetku je bogovi ustvaril nebo in zemljo. (Ja, elohim je množinska oblika besede bog. Alzo, bogovi). In ta zemlja … Veha’arets hayetah tohu vavohu vechoshech al-peney tehom veruach Elohim merachefet al-peney hamayim … ta Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji (i.e. od bogov) je vel nad vodami.

Mal kasnej je biu vesoljni potop, zdej pa zemlja spet postaja pusta - in prazna … takole je blo, ko so vode odtekle (Aralsko “jezero”. Čisti tohu-vavohu.):

aral-pic.gif

aralsk1.jpg

(Vhod v pristanišče. Na tablah piše “prepovedano kopanje”.)

Kje je natoku zajez, kje v zmoti občinski otetba?
Svetu zapadnimu mor, pravdi razbitje grozi,
Jaderno bliža verig rožlanje se, mečošumenje,
Grozomnoživši komet žuga na nebu pogin,
Opominjaje poklic mi moje nekdanje namembe.

Takole pa mi svetimo:

zemlja2.jpg
(Klik nanjo za večjo in bolj vodoravno sliko)

Zdaj, ko junake spoznam, velikane hrabrosti svoje,
Vname se v sercu ko blisk vrednosti lastne mi čut,
V persih otajanih vir odpre se goreče besede,
Kjer se bežeči govor djanja v svitlosti žarí
In Ti ljubezen redim gorečo v junaškimu mozgu.

slo.jpg
(rumena črta tržaška, istrska in kvarnerska obala, Ljubljana na sredi, Zagreb desno itd.)

Glej, in dopolneno je! sovražniku strašnim oserčje
Vjedajo rane ko strup, dlanu odpadel je meč,
Naskakovavec osod, ki zobe drakonove s’jal je,
Kaj je današniga dne? votla podoba za vid,
Sužnim nezvestim posmeh, zaničvanimu ptujcu igrača!

(Bohve, kaj je meu Koseski prot ptujcem …)

Naj nam tokrat narodoponos da zaključ!

“Tebi kmetija doma, kupčija po morju slovele,
Jeklo v trojanski prepir vitezam dajala si,
Tvojih poznal je pušic britkost macedonski Aminta
Bil arbelski je breg priča slovenske moči,
Ko sta za zemlje oblast borila zapad se in istok!”

(verzi so iz Mz 1. ter iz pesmi Slovenja Jovana Vesela Koseskega (ki naj bi bla prva pesem, v kateri se je uporavla beseda “slovenija”))

za konc pa poljubček, ki smo ga poslali v vesolje (z voyagerjem): kiss.wav

dršte se!

 

1 komentar na “Pondelkovanje #44 - tohu vavohu, Aral in luči Zemlje”

  1. ladyjaaam pravi:

    Čeprav je bed ker nam vzame drugo svetlobo se vseen iiiiii tok lepo sveti. Alternativa tej dilemi: peljite me gor, da gledam dol;)

Komentiraj