petkovanja in pondelkovanja

Pozdravljeni!

Vse se spreminja in nič ne propade; in vse se pretaka semkaj od tam,
od tukaj spet tja. Različna telesa duša naprej si prevzema: v človeška telesa
prihaja duh iz zveri, iz naših teles v zveri se spet seli, niti
za hip ne premine. Kot vosek mehak se preliva v razne podobe, in tak,
kot je bil, ne ostane nikoli, istih oblik ne ohrani nikoli - in vendar
je isti.

(Ovid, Metamorfoze; prevod Kajetan Gantar)

Vprašanje: je Ozirisov mit kdaj zašel v naše kraje?

Tole je Oziris, čuvaj podzemlja, vračajoči se ljubimec, Izidin mož (ki ga je iskala in našla in oživila, ko ga je Set ubil), oče Horusa. Skratka, bog metamorfoze, spreminjanja in vračanja.
Zlo hitr se je zgodil, da je Ozirisa predstavljalo ozvezdje Oriona:

(Orion, kot ga je fotografiral Joe Morris)

Pri nas so Oriona klical Kosci (to so ubistvu one tri zvezde v pasu Oriona). Kosci kosijo Kumovo (botrovo) slamo, kot smo pravili Mlečni cesti. Obstaja ful enih zgodbic o tej slami, ki da jo je boter ukradel drugemu botru in je bežal in se mu je raztresala. Še pred kratkim so na božični večer šli krast slamo k sosedu in jo uporabljal al pri čaranju, al pa da so jo dal živini. Na slamo so tudi polagali umirajočega človeka (kar je zanimivo - gre za položaj tik pred prehodom na oni svet).

Hmal bomo pri mitu - obstaja ena stara slovenska zgodbica o kmetu, ki se je spustil v jamo, po kateri se pride na drugi svet. Po štriku gre dol in tam najde rajski vrt, katerega so kosili “(…) lepi mladi kosci. Ko so mene zagledali, dali so mi koso in me prosili, da bi še jaz kake tri redi odrezal. (…)”

Tale zgodba je podobna mnogim in je fuuul stara. Podoba v njej je točno taka kot arkadija starih Egipčanov (srečni pokojniki obdelujejo zemljo). Košnja je zapovrh star simbol plodnosti, kosci pa stojijo diagonalno - se pravi točnotako, kot one tri zvezde v Orionu (oz. Ozirisu).

Zdej gremo pa mal naprej, na eno slovensko pokrščanjeno zgodbo, ki ma veze s tem Orionom/Ozirisom. Slovenska ljudska imena za Oriona ali Kosce so tud taka, da je kak svetnik zraven: Jakobova palica (se spomnete Jakobove lestve, ki nastopa v isti zgodbi, kot je ona o kmetu in štriku zgoraj), Sveder svetega Jožefa (ta je huda), Ključ svetega Petra in Križ svetega Andreja.

Tale sveti Andrej nastopa v eni iber čudni zgodbi. Kristus zbere svoje apostole, pa še sv. Tomaža in sv. Janeza pa jim reče, da bo zdej post. Pa so šli čez vinograd in ko so bli čez, je Kristus reku, naj splunejo ven iz ust, če kej majo. In je mel samo sv Andrej tri grozdne jagode. In Kristus znori in mu reče, da se mora ponovno rodit, preden bo lahko spet apostol. In sv. Andrej nardi grmado pa se zažge (!). Ostalo je srce, ki so ga odnesl s seboj. Pridejo do oštarije, prespijo, pa gostilničarjeva hčerka najde srce, ga mal poje (!) in valda takoj rata noseča (!!!). Zjutrej na vprašanje, kam je zginlo srce, Kristus zapoje:

Bog že ve, kaj stori,
da spet svetga Andreja obudi.

Jej. Kot vidite, vse te zgodbice in pesmice govorijo o metamorfozi človeka (al pa njegove duše) - zato Ovid na začetku. Najstarejši mit o metamorfozi je uresnic Ozirisov (ki je, pa umre, pa ožvi, pa umre, pa rata šefe podzemlja itd.), ki se je povezu z ozvezdjem Oriona, potem pa se je sam mit metamorfiral levo in desno in prišel - verjetno prek Koptov (riba Faronika je njihova, recmo) in Ircev in Germanov - tudi k nam.

In tu je še zadnja fora za danes - na cerkvi sv. Jurija v Hodišah na Koroškem je vzidana ena ful stara kamnita plošča, ki prikazuje molilca z dvignjenimi rokami (ne sklenjenimi), čez pa so narisani križi - in to točn tko, kot so zvezde v Orionu!

Pa je krog sklenjen. Če hočte še brskat, mate podobne motive Ozirisa/molilca/antropomorfni križ/keltsko sončno božanstvo na parih cerkvah sv. Jurija (recmo v Bistrici ob Sotli), pa Krkavški kamen je fajn, pa še kej.

Skratka, vse je povezano, vse se spreminja, vse teče

p.s.

Kamen pri Krkavčah. Keltski.

Objavljeno v 15.05.2007 ob 17:26 in zapisano pod pondelkovanja .