petkovanja in pondelkovanja

Pravljica :-). Res stara. Taprva od teh …

Rodopis je bila prelepa sužnja na domu egipčanskega veljaka. Ker je bila svetle polti in skodranih las, so jo druge sužnje zasmehovale in ji odrejale najtežja dela. Njen gospodar, čeprav dober po srcu, je večino dni prespal in ni vedel za Rodopisino trpljenje.
Nekega dne je gospodar zagledal Rodopis plesati, ne da bi se menila za svet okoli nje. Očarala ga je, da je cel dan preždel skrit med trsjem in opazoval, kako je drsela in se vrtela kot mlada gazela. Zato ji je pod večer podaril par mokasin iz trstičja, okrašenih z vrtnicami. Druge sušnje so ji zavidale sandale in jo še bolj mučile.

Prišla je vest, da je faraon Ahmoz prvi povabil vse egipčansko ljudstvo v Memfis na praznovanje. Zavistni sužnji pa so naložili Rodopis veliko dela, da se praznovanja ne bi mogla udeležiti.

Vsi so odšli na faraonov pir, žalostna Rodopis pa je prala perilo ob Nilu. Ponesreči je stopila v vodo in njeni vrtničasti sandali so se zmočili. Dala jih je sušit na sonce, pa je priletel sokol in ji odnesel eno od sandal. Objokana se je vrnila z enim samim sandalom in nadaljevala s hišnimi opravili.

Sokol pa ni bil katerikoli sokol, temveč sam božanski Horus, ki si je nadel sokoljo podobo. Poletel je z Rodopisinim sandalom vse do Memfisa in spustil z vrtnicami okrašeno obuvalo v faraonovo naročje.

Ahmoz je spoznal, da ga je obiskal božanski Horus. Prevzet od znamenja je ukazal, da morajo vsa dekleta Egipta poskusiti obuti sandalo. Tista, ki ji bo prav, bo postala njegova žena.

Faraonovi sli so prečesali deželo ob Nilu in prišli tudi na Rodopisin dom. Ko je zagledala faraonovo ladjo, se je skrila, a jo je bistrooki sel zagledal. Povabil jo je, naj si obuje sandalo in glej - bil ji je kot ulit!

Pravijo, da so poročne svečanosti trajale deset dni in deset noči in da nobena faraonova nevesta ni bila lepša in pametnejša od Rodopis. S faraonom Ahmozom sta vladala v sreči in miru mnogo let in zasnovala mogočno 18. dinastijo, Egipt pa se je razcvetel, da nikoli tako.

———————————————————

mali vdor resničnosti (a to koga mot?):

Ahmoz I. je vladal od 1551 do 1525 pr.n.š., ko je umrl. Tole je njegov kip. Najstarejši ohranjeni zapis te zgodbe - prve Pepelke - je iz drugega stoletja pr.n.š.

Takle je pa Ahmoz danes:

…

še neki lepga iz starga egipta … Nefertete, kraljica, prva lepotica Egipta, žena Amenhotepa Četrtega (ki je pol se preimenoval v Ehnatona in začeu morit z monoteizmom):

Vmerla nekje leta 1336 pr.n.š (to je 23 stoletij nazaj). Hudič babji je opisan na nekem kamnu takole:
Dedinja; Veličanstvo Dobrote; Imetnica šarma; Oddajajoča Srečo; Ljubica Sladkosti; Ljubljena; Blagodejna Kraljevemu Srcu; Blagoglasna; Ljubezen Spodnjega in Zgornjega Egipta; Žena Velikega Kralja, Ki Jo Ljubi; Gospa Dveh Dežel; Lepota Je Prišla.

Njeno ime pomeni Lepota Je Prišla, njeno polno ime pa je Neferneferuaten-Nefertiti (kar naj bi pomenilo, Aton izžareva svoj žar, kajti Lepota je prišla).

Prva najmočnejša ženska na svetu. Eni pravjo, da ko so Ehnatona skenslal, pa je pol Tutankamon vladal tok mal cajta in je pršu Smenkare (al je blo lih obratno?) - da je prav Nefertete vse skup organizirala in da je ona bla faraon Smenkare. ni zihr.

————————————————————

kr neki … za zraven …

————————————————————

p.s.
saturn mi gre zmer bolš

Objavljeno v 30.04.2007 ob 16:50 in zapisano pod pondelkovanja .