petkovanja in pondelkovanja

Danes pa nekaj revolucionarnega

Snope in belo žito
nosimo dan za dnem.
Kašče prepolne so,
polne vse ladje.
Zrnje že teče čez krov.
Nas pa še zmeraj priganjajo.
Lačni in sključeni stopamo.
Naša pleča so bron,
naša srca so bron,
ko nosimo dan za dnem.

(Pesem nosačev žita, cca. 1600 pr.n.š)

revolucije so itak kul. Ludvik XVI v dveh delih:

Ah! ça ira, ça ira, ça ira Ah!
les aristocrates à la lanterne!
Ah! ça ira, ça ira, ça ira Ah!
les aristocrates on les pendra!

(Ah! ça ira, cca. 1790. Recimo, da gre nekako takole:

Ah, sej bo bolš, sej bo bolš, ah!
aristokrate na kandelabre!
Ah, sej bo bolš, sej bo bolš, ah!
arisokrate bomo pobesl, ja!)

sevede nesmemo pozabt tanajbolše - Pariške komune. Tole je original fotka z barikade, posneta 18. marca 1871 (ene dva mesca, predn se je sesul. take fotke so pol nucal za identifikacijo banditov …):

Pa ena od ene drgačne revolucije:

Nature and nature’s laws lay hid in night:
God said, “Let Newton Be!” and all was light.

(Tole je spesnu Alexander Pope. Če koga zanima, ma še dve kitici, ki sta bli dodani kasneje, ko so se zgodile druge revolucije. Einsteinova:

It did not last; the Devil howling “Ho!
Let Einstein Be!” restored the status quo.

in kvantna kromodinamika:

God rolled his dice, to Einstein’s great dismay:
“Let Feynman Be!” and all was clear as day.)

In nekaj novejšega, četudi pomalem vse bolj pozabljenega …

Let tisoč in ne samo tisoč,
dva tisoč, še delj in delj,
smo hlepeli, hlastali po tebi,
ti leto poslednjih računov
in prvih sadov.

Ti, ki so v srcih te sužnji nosili,
ti, ki tlačani so zate se bili
in ki o tebi smo vsako jesen govorili,
vsako jesen, ko je svet bil prav tak
ko grobišče,
takrat smo si mislili:
kmalu nas sreča in pomlad obišče!

To leto bo naše in naša bo letos pomlad,
prišla bo tako, kot prišla je enkrat,
a vendar drugače.
O - s cvetjem, a s puško na rami!
Letos bo v boju prišla,
in s kosami,
s katerimi bomo plevel pokosii,
z rokami prišla bo, ki z njimi
iz kamenja bomo gradili,
iz kamenja tega sveta,
ki letos ga bomo zrušili!

Zato bo to leto le naše
in naša bo letos pomlad!

(Po tisoč letih, Kajuh)

Sevede se je pol use skup mal spridil …

(…)
Krivi ste vi
krivi ste vi ker niste obležali v kakšni hajki
ali čisto mirno v kakšni zasedi
s počeno glavo ali s predrtim trebuhom
toda z vsemi sanjami o svetli prihodnosti
ki ste jih baje takrat imeli polna srca
Krivi ste vi
krivi ste vi ker niste obležali z vsemi tistimi sanjami
od katerih je končno ostala
samo ta prekleta ušiva pokojnina

(Nismo krivi mi, Andrej Brvar)

ali celo …

(…)
Dajte
zginite nazaj
pod smrdljivo nebo
pod strehe in razne prehode
kamor vodijo postarane gospe
svoje cucke na večerno scane
zginite nazaj
in dajte si drugo ime
pravim vam dajte si drugo ime
da ne boste žalili Oktobra
in Pariške komune

(K vragu pa tak proletariat, Andrej Brvar)

Tole pa za konec in v razmislek. Je original, verjetno iz 1942 (ali zgodnjega 1943), vidite pa ga lahko na Groharjevi v Ljubljani:

Objavljeno v 27.04.2007 ob 14:10 in zapisano pod petkovanja .