Petkovanje #50 - predindoevropejščina

2. marec 2007

Zgodba o ovci in treh konjih; poskus rekonstrukcije predindoevropejskega jezika.

PIE:
Gvrei ovis, kvesjo vlna ne est, ekvons espeket, oinom ghe gvrum vogom vegontm, oinomkve megam borom, oinomkve gmenm oku berontm. Ovis nu ekvobjos evevkvet: Ker agnutoi moi ekvons agontm nerm vidntei. Ekvos tu evevkvont: Kludhi, ovei, ker aghnutoi nsmei vidntbjos: ner, potis, oviom r vlnam sebi gvermom vestrom kvrneuti. Negi oviom vlna esti. Tod kekluvos ovis agrom ebuget.

prevod:
Na hribu je ovca brez volne zagledala konje; eden od njih je vlekel težek voz, drugi je nosil veliko breme, tretji pa je v drncu nosil moža. Ovca je rekla konjem: “Srce me boli, ko gledam moža, ki žene konje!” Konji so rekli: “Poslušaj, ovca, nas boli srce, ko vidimo, da mož, gospodar, vzame ovci volno in sebi napravi toplo oblačilo, ovca pa ostane brez volne.”
Ko je to slišala, je ovca zbežala v planjave.

zanimivo: ovis/ovca; vlna/volna, ekvos/equus, borom/breme, sebi/sebi itd.

 

Komentiraj